Mezda, cena in profit

10. Profit se dela s prodajo blaga po njegovi vrednosti

Vzemimo, da se poprečna delovna ura opredmeti v vrednosti, enaki 6 penijem, ali da se 12 poprečnih delovnih ur opredmeti v 6 šilingih. Vzemimo dalje, da so 3 šilingi ali produkt 6-urnega dela vrednost dela. Če bi bilo tedaj v surovinah, strojih itd., ki jih porabimo za neko blago, opredmetenih 24 ur poprečnega dela, bi bila njegova vrednost enaka 12 šilingom. Če bi poleg tega dodal delavec, ki ga kapitalist zaposluje, tem produkcijskim sredstvom 12 delovnih ur, bi se teh 12 ur opredmetilo v dodatni vrednosti 6 šilingov. Celotna vrednost produkta bi bila torej 36 ur opredmetenega dela in bi bila enaka 18 šilingom. Ker pa bi znašala vrednost dela ali mezda, plačana delavcu, samo 3 šilinge, bi kapitalist ne plačal nobenega ekvivalenta za 6 ur presežnega dela, ki ga je delavec opravil in ki je opredmeteno v vrednosti blaga. Če bi prodal kapitalist to blago po njegovi vrednosti 18 šilingov, bi torej realiziral vrednost 3 šilingov, za katero ni plačal nobenega ekvivalenta. Ti 3 šilingi bi sestavljali presežno vrednost ali profit, ki ga vtakne v svoj žep. Kapitalist bi torej ne realiziral profita 3 šilingov s tem, da bi prodajal svoje blago po ceni nad njegovo vrednostjo, temveč s tem, da bi ga prodajal po njegovi resnični vrednosti.

Vrednost blaga določa celotna količina dela, ki tiči v blagu. Toda del te količine dela je opredmeten v vrednosti, za katero je bil plačan ekvivalent v obliki mezde, medtem ko je drugi del opredmeten v vrednosti, za katero ni bil plačan nikak ekvivalent. Del dela, ki tiči v blagu, je plačano delo, drugi del pa je neplačano delo. Če torej kapitalist prodaja blago po njegovi vrednosti, tj. kot kristalizacijo celotne količine dela, porabljenega za to blago, ga nujno prodaja s profitom. Ne prodaja samo tega, kar ga je stalo neki ekvivalent, temveč prodaja tudi to, kar ga ni stalo nič, čeprav je moral za to opraviti delo njegov delavec. Koliko je blago stalo kapitalista in koliko blago resnično stane, to sta dve različni stvari. Ponavljam torej, da se delajo običajni in poprečni profiti ne s prodajo blaga nad njegovo vrednostjo, temveč s prodajo blaga po njegovi resnični vrednosti.


Naslednje poglavje