Karl Marx

Kritika gothskega programa


Engelsov predgovor


 Rokopis, ki ga tu objavljam – spremno pismo Brackeju kakor tudi kritiko osnutka programa – je Marx leta 1875, malo pred združitvenim kongresom v Gothi,[1] poslal Brackeju, ki naj bi ga dal prebrati Geibu, Auerju, Beblu in Liebknechtu in mu ga nato vrnil. Ker je strankin kongres v Halleju postavil diskusijo o gothskemu programu na dnevni red stranke, menim, da bi zagrešil poneverbo, če bi ta važni – morda najvažnejši – dokument, ki posega v to diskusijo, še dalje odtegoval javnosti.

 Rokopis pa ima še drug in dlje segajoč pomen. V tem spisu je prvič jasno in določno razloženo Marxovo stališče o smeri, ki jo je ubral Lassalle v svoji agitaciji, odkar jo je pričel, in sicer tako glede njegovih ekonomskih načel kakor glede njegove taktike.

 Brezobzirna ostrost, s katero Marx razčlenja osnutek programa, neizprosnost, s katero izreka rezultate te analize in razkriva hibe osnutka, vse to danes, po petnajstih letih, ne more več nikogar žaliti. Izraziti lassallovci žive samo še v inozemstvu kot osamljene ruševini, in gothski program so v Halleju kot docela nezadovoljivega zavrgli celo njegovi tvorci.[2]

 Kljub temu pa sem nekaj osebno ostrih izrazov in sodb črtal in nadomestil s pikicami, kjer to stvari sami ni v škodo. To bi storil tudi Marx sam, če bi danes objavljal ta rokopis. Njegov ponekod ostri ton sta izzvali dve okolnosti: prvič, Marx in jaz sva bila tesneje povezana z nemškim gibanjem kakor s katerim koli drugim; v tem programu izpričani odločni korak nazaj naju je moral zato posebno hudo razburiti. Drugič pa sva bila takrat, komaj dve leti po kongresu internacionale v Haagu, v najhujšem boju z Bakuninom in njegovimi anarhisti, ki so naju delali odgovorni za vse, kar se je dogajalo v delavskem gibanju v Nemčiji. Morala sva torej pričakovati, da nama bodo naprtili tudi skrivno očetovstvo tega programa. Teh ozirov zdaj ni več in zato tudi vprašljiva mesta niso več nujna.

 Tudi zaradi tiskovnega zakona so nekateri stavki nakazani samo s pikicami. Kjer sem moral izbrati milejši izraz, sem ga dal med oglate oklepaje. Drugače pa je ponatis dobeseden.

London, 6. januarja 1891.


Opombe

1. Na kongresu v Gothi (22.-27. maja 1875) sta se združili Socialnodemokratična delavska stranka, katere glavna voditelja sta bila Liebknecht in Bebel (tako imenovani eisenachovci), in lassalovska Splošna nemška delavska zveza pod vodstvom Hasencleverja, Hasselmanna in Tölckeja v enotno Socialistično delavsko stranko Nemčije. – Uredn.

2. Kongres Socialnodemokratične stranke Nemčije v Halleju, prvi po razveljavljenu zakona proti socialistom, je 16. oktobra 1890 sklenil na predlog Wilhelma Liebknechta, glavnega avtorja gothskega programa, naj se za prihodnji kongres izdela nov osnutek programa. Novi program nemške socialne demokracije je bil sprejet oktobra 1891 na strankinem kongresu v Erfurtu. – Uredn.